<< Lactarius salmonicolor, lososova sirovka | Gobe | Lactarius scrobiculatus, jamičasta mlečnica >>
Lactárius sanguífluus (Paulet) Fr. (1838)
Rod: Lactarius - mlečnice/sirovke
ZNAČILNOST: goba ima ime po mlečku oz. soku krvave barve, sicer pa ima vse značilnosti sirovk. Urina ne obarva rdeče kot druge sirovke.
KLOBUK: 6-12(15) cm, mlad je oblast s precej podvitim robom, kasneje se osredje z razpiranjem lahno udira, končno pa je široko lijast, pas obrobja ima poprh, pozneje je gol in je dolgo časa bolj ali manj podvit, kožica je gladka, medlo oranžno okrasta in s primesjo svetlo vinske barve ali oranžno purpurne barve, večinoma ima 4 do 6 oranžno rdečkastih kolobarjev, ki v zrelosti skoraj zbledijo, tu in tam se pojavijo ostreje omejene zelenkaste pege, pod njimi pa navadno naletimo na gnezda ličink gobaric, vtisnine in poškodbe zmerneje zelenijo, v vlagi je kožica mazava, v suši pa bleščeča.
TROSOVNICA: lističi so sprva svetlo okrasti in z vinsko rdečim odtenkom, nato oranžni in vinsko rdečkasti, včasih pa z vijoličnim odtenkom, so gosti, poraščeni na bet, ob njem so že viličasto razcepljeni, številni so tudi vmesni lističi, ob hrbtišču so prečno žilasti, mleček v lističih je motno vinsko rdeč oz. krvavo rdeč, pozneje temno rdeč do škrlatno vijoličast, ranjeni lističi obilno sočijo, pozneje pa vse manj in se počasi obarvajo zeleno.
BET: do 10 cm visok in do 2.5 cm debel, manjši od klobuka, nežno svetlo vinsko vijoličast ali bolj mesnato rdečkast z vinskim odtenkom, ob lističih je ozek temnejši pas, na vratu širši in svetlejši z belkastim poprhom, na površini so vzdolžno ovalne in nepravilne jamice temnejše vinsko oranžne barve, polagoma zeleni, vtisnine pa hitreje, dnišče prepleta belo podgobje.
MESO: bledo rumeno v klobuku, skorja in lističi so na prerezu zaradi mlečka motno rdeče barve, v dnišču včasih oranžno ter postaja zelenkasto, trdo in lomljivo, milega okusa, sveže ima vonj po sadju.
TROSI: 7.5-8.7 x 6.3-7.5 μm, skoraj okrogli, redko grebenasti s posamičnimi bradavicami, amiloidni, trosni prah je okrast.
RASTIŠČE: raste predvsem na Primorskem in na otokih pod bori, neredko tudi v bližini brina, od jeseni do zime, pogosta.
Čas rasti: IX-X-XI-XII-
UPORABNOST: užitna, zelo okusna goba.
PODOBNE VRSTE:
Foto: Anton Poler.
SINONIMI: Agaricus deliciosus var. violaceus Barla (1859), Hypophyllum sanguifluum Paulet (1793), Lactarius sanguifluus f. roseus Lalli & Pacioni (2003), Lactarius sanguifluus f. vinosus (Quél.) Lalli & Pacioni (2003), Lactarius sanguifluus var. asiaticus Dörfelt (2004), Lactarius sanguifluus var. vinosus Quél. (1881), Lactarius sanguifluus var. violaceus (Barla) Basso (1999), Lactarius sanguifluus var. yvreus C. Martín (1894), Lactarius vinosus (Quél.) Bataille (1908), Lactarius vinosus Maire (1903), Lactarius violaceus (Barla) Bon (1980), Lactifluus sanguifluus (Paulet) Kuntze (1891)
Priprava opisa: Miro Šerod
Lactarius sanguifluus, krvosocna sirovka
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
SGS2020: 1555
